9.11.2006   

SL

Uradni list Evropske unije

L 310/15

(1)

Evropski svet je 23. in 24. marca 2000 v Lizboni postavil cilj, da Evropska unija postane najbolj konkurenčno in na znanju temelječe dinamično gospodarstvo na svetu. Poudaril je pomembnost ustvarjanja ugodnega ozračja za mala in srednje velika podjetja (MSP) in razširjanja dobrih praks ter omogočanja večjega zbliževanja med državami članicami. Evropski svet se je 15. in 16. junija 2001 v Göteborgu sporazumel o strategiji Unije za trajnostni razvoj, da se zagotovi skupni razvoj gospodarske rasti, socialne vključenosti in varstva okolja. Načini proizvodnje v podjetjih imajo pomembno vlogo v trajnostnem razvoju.

(2)

Za povečanje konkurenčnosti in inovacijske zmogljivosti v Skupnosti, napredek družbe znanja in trajnostni razvoj, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti, je treba ustanoviti Okvirni program za konkurenčnost in inovativnost (v nadaljnjem besedilu „okvirni program“).

(3)

To je v skladu s Sporočilom Komisije z dne 2. februarja 2005 spomladanskemu Evropskemu svetu z naslovom „Skupna prizadevanja za gospodarsko rast in nova delovna mesta – Nov začetek za Lizbonsko strategijo“, ki poziva k izvajanju ukrepov za večjo rast in konkurenčnost ter k ustvarjanju Evrope, ki bo privlačnejša za naložbe in delo, in poudarja, da je treba spodbujati podjetniške pobude, privabiti dovolj rizičnega kapitala za zagon podjetij, vzdrževati trdne industrijske temelje v Evropi ter medtem pospeševati inovativnost in zlasti ekološko inovativnost, prevzemanje informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ter trajnostno rabo virov. Medtem ko konkurenčnost v veliki meri ustvarjajo dinamična podjetja, ki delujejo na odprtih in konkurenčnih trgih in jih podpirajo pravi okvirni pogoji, zlasti pravni okvir, naklonjen inovativnosti, pa ima financiranje Skupnosti vlogo pri vzvodni podpori in zagotavlja dodatna finančna sredstva za odpravljanje tržnih slabosti.

(4)

Evropska listina za mala podjetja (v nadaljevanju „Listina“), ki jo je Evropski svet 19. in 20. junija 2000 potrdil v Santa Maria de Feiri, mala podjetja opisuje kot „hrbtenico evropskega gospodarstva“. Posebno naravo, zahteve in pričakovanja malih podjetij in obrti bi bilo treba učinkoviteje upoštevati v nacionalnih in evropskih politikah. Ukrepi skupnosti za spodbujanje malih in srednjih podjetij (MSP), kot je Sporočilo Komisije z dne 10. novembra 2005 z naslovom „Izvajanje Lizbonskega programa Skupnosti – moderna politika za MSP za rast in zaposlovanje“, morajo upoštevati cilje, določene v Listini, okvirni program pa bi moral biti sredstvo približevanja ciljem, ki jih določa.

(5)

Okvirni program bo obravnaval zlasti MSP, kot so določena v Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o definiciji malih in srednje velikih podjetij (4). Program posveča posebno pozornost posebnim značilnostim in zahtevam „gazel“, mikro podjetij in obrtnih podjetij ter specifičnih ciljnih skupin, vključno s podjetnicami.

(6)

Okvirni program mora zbrati posebne ukrepe Skupnosti na področju podjetništva, MSP, industrijske konkurenčnosti, inovativnosti, informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT), okoljskih tehnologij in inteligentne energije, ki so jih do sedaj urejali Sklep Sveta 96/413/ES z dne 25. junija 1996 o izvajanju akcijskega programa Skupnosti za krepitev konkurenčnosti evropske industrije (5), Odločba št. 1336/97/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 1997 o vrsti smernic za vseevropska telekomunikacijska omrežja (6), Uredba (ES) št. 1655/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000 o finančnem instrumentu za okolje (LIFE) (7), Odločba Sveta 2000/819/ES z dne 20. decembra 2000 o večletnem programu za podjetja in podjetništvo ter zlasti za mala in srednje velika podjetja (MSP) (2001–2005) (8), Odločba Sveta 2001/48/ES z dne 22. decembra 2000 o sprejetju večletnega programa Skupnosti za spodbujanje razvijanja in uporabe evropskih digitalnih vsebin v globalnih omrežjih in za pospeševanje jezikovne raznolikosti v informacijski družbi (9), Odločba št. 1230/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2003 o sprejetju večletnega akcijskega programa na področju energije: „Inteligentna energija – Evropa“ (2003-2006) za podporo trajnostnega razvoja na področju energije (10) in Odločba št. 2256/2003/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o sprejetju večletnega programa (2003–2005) za spremljanje akcijskega načrta e-Evropa 2005, razširjanje dobrih praks in izboljšanje varnosti omrežja in informacij (MODINIS) (11).

(7)

Okvirni program določa skupne cilje, celotna proračunska sredstva za doseganje teh ciljev, različne načine izvajanja ukrepov ter določbe glede spremljanja in ocenjevanja ter zaščite finančnih interesov Skupnosti.

(8)

V skladu s Sporočilom Komisije z dne 11. marca 2003„Politika inovacij: posodobitev pristopa Unije v okviru Lizbonske strategije“ in ob sklicevanju na Priročnik OECD iz Osla se inovacijo razume kot pojem, ki vključuje obnovo in razširitev vrste izdelkov in storitev ter povezanih trgov, vzpostavitev novih metod oblikovanja, izdelave, dobave in razdeljevanja, uvajanje sprememb v upravljanju, organizaciji dela in delovnih pogojih ter sposobnostih zaposlenih in zajema tehnološke, netehnološke in organizacijske inovacije.

(9)

Okvirni program ne sme obsegati dejavnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja, ki se izvajajo v skladu s členom 166 Pogodbe. Dopolnjevati bi moral sedmi okvirni program Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitvene dejavnosti (2007–2013) (12) (v nadaljevanju „sedmi okvirni raziskovalni program“), in sicer tako, da bi obravnaval tako netehnološke kot tehnološke inovacije, ki so že presegle končno predstavitveno fazo ter so pripravljene na vzorčno testiranje na trgih (testiranje inovacij za tržno uporabo). Zagotoviti je treba, da med razvojem raziskav in uporabo (dejavnosti tehnološkega prenosa, vključno s pred-semensko fazo) ni finančne vrzeli. Zato je financiranje prenosa rezultatov raziskav na trženje naloga, ki mora biti izvedena v tesnem usklajevanju s sedmim okvirnim raziskovalnim programom in drugimi ustreznimi raziskovalnimi programi.

(10)

Okvirni program naj pokriva tudi vzorčno testiranje na trgih za obstoječe tehnologije, ki naj bi se uporabljale na nov in inovativen način. V določenih primerih so pilotski projekti za tehnološke predstavitve zajeti v obeh programih, tj. v okvirnem programu in sedmem okvirnem raziskovalnem programu. To velja za določene tehnološke rešitve (na primer tehnične standarde na področju IKT), katerih že predstavljena tehnologija mora biti potrjena v fazi prve uporabe na trgu.

(11)

Okvirni program naj dopolnjuje strukturne sklade in druge ustrezne programe Skupnosti, obenem pa naj upošteva, da vsak instrument deluje v skladu s svojimi posebnimi postopki. Tako isti upravičeni stroški ne bodo dvojno financirani.

(12)

Skupne cilje okvirnega programa je treba doseči z izvajanjem posebnih programov, imenovanih „Program za konkurenčnost in inovativnost“, „Podporni program izvajanju politike IKT“ in program „Inteligentna energija – Evropa“.

(13)

Načeli preglednosti in enakih možnosti bi bilo treba upoštevati v vseh programih in dejavnostih, ki jih zajema okvirni program.

(14)

Ta sklep ustanavlja finančni okvir za celotno obdobje trajanja okvirnega programa, ki bo glavna referenčna točka za proračunski organ v smislu točke 37 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 17. maja 2006 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini in dobrem finančnem poslovodenju (13).

(15)

Za vsak posamezen program je treba določiti poseben okviren proračun.

(16)

Da bo financiranje res namenjeno izključno odpravljanju tržnih slabosti in da bi se izognili izkrivljanju trga, mora financiranje iz okvirnega programa ustrezati pravilom Skupnosti o državni pomoči in spremljevalnim instrumentom kot tudi veljavnim definicijam Skupnosti o MSP.

(17)

Sporazum o Evropskem gospodarskem prostoru (v nadaljevanju „Sporazum EGP“) in protokoli k pridružitvenim sporazumom določajo sodelovanje zadevnih držav v programih Skupnosti. Sodelovanje ostalih tretjih držav mora biti omogočeno, če to dovoljujejo sporazumi in postopki.

(18)

Okvirni program in posebne programe je treba redno spremljati in ocenjevati, da se jih po potrebi prilagodi. Kjer je mogoče, evalvacijska poročila preverjajo načelo enakosti spolov v dejavnostih programa.

(19)

Treba je tudi sprejeti ustrezne ukrepe za preprečevanje nepravilnosti in goljufij ter ukreniti potrebno za izterjavo izgubljenih, neupravičeno izplačanih ali nepravilno uporabljenih sredstev v skladu z uredbami Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti (14) in (Euratom, ES) št. 2185/96 z dne 11. novembra 1996 o pregledih in inšpekcijah na kraju samem, ki jih opravlja Komisija za zaščito finančnih interesov Evropskih skupnosti pred goljufijami in drugimi nepravilnostmi (15), ter Uredbo (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) (16).

(20)

Rast in konkurenčnost podjetij v industrijskem in storitvenem sektorju sta odvisna od sposobnosti podjetij, da se hitro prilagajajo na spremembe, izkoriščajo svoj inovacijski potencial in razvijajo visoko kakovostne izdelke. Ta izziv velja za podjetja vseh velikosti, vendar je zlasti pomemben za manjša podjetja. Zato je primerno ustanoviti Program za podjetništvo in inovativnost.

(21)

Skupnost je lahko katalizator in koordinator prizadevanj držav članic. Lahko pripomore k njihovim dosežkom in jih dopolnjuje, zlasti s spodbujanjem izmenjave nacionalnih in mednarodnih izkušenj in praks, z opredeljevanjem in razširjanjem dobrih praks in inovativnih idej ter s prispevanjem k razpoložljivosti široke ponudbe evropskih storitev v podporo podjetništvu in inovativnosti, zlasti za MSP.

(22)

Sporočilo Komisije z dne 28. januarja 2004 z naslovom „Spodbujanje tehnologij za trajnostni razvoj: Akcijski načrt Evropske unije za okoljske tehnologije“ poziva, naj programi Skupnosti podprejo razvoj in uporabo okoljskih tehnologij ter naj se mobilizirajo finančni instrumenti za delitev tveganja naložb v okoljske tehnologije.

(23)

Da bi podprli oblikovanje evropskega trga za inovativne izdelke in storitve, je potrebno, da države članice in Komisija ustvarijo privlačne pogoje za inovativne izdelke in storitve, med drugim s proaktivnim pristopom k javnim naročilom, ki naj bi prispeval k nastanku vodilnih trgov ter hkrati izboljšal dostop za MSP in kakovost javnih storitev ter z boljšo zakonodajo in standardi, ki temeljijo na zgodnjem odkrivanju potreb. Komisija zagotovi smernice za javna naročila, ki bi spodbujala inovativnost.

(24)

Kar zadeva tehnološko inovativnost, je treba pospešiti sodelovanje MSP na področjih visoke tehnologije, kot na primer vesolje in varnost, in jih med drugim spodbujati, da razvijejo aplikacije, ki jih ponuja satelitski sistem za določanje položaja Galileo.

(25)

Eko-inovacija je vsaka oblika inovacije, katere cilj je znaten in viden napredek v smeri trajnostnega razvoja, tj. inovacija, ki prispeva k zmanjševanju negativnih vplivov na okolje ali k učinkovitejši in odgovornejši rabi naravnih virov, vključno z energetskimi. Eko- inovacija je pojem, ki se razvija, zato je tudi v prihodnje potrebna dovzetnost za spremembe okvirnega programa. Spodbujanje eko-inovacij s pomočjo okvirnega programa skuša prispevati k izvajanju akcijskega načrta za okoljske tehnologije.

(26)

Ob upoštevanju dejavnosti okoljskega programa LIFE+ naj okvirni program s pomočjo pilotskih projektov in projektov vzorčnega testiranja na trgih pospešuje uporabo okoljskih tehnologij in tako zmanjša vrzeli med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in sprejemom na trgu ter odstrani ovire pri uveljavitvi na trgu, spodbuja prostovoljne pristope na področjih, kot je okoljsko ravnanje, in spodbuja povezovanje ustreznih udeležencev. S pomočjo projektov in sovlaganj v sklade tveganega kapitala naj podpira eko-inovacije podjetij, obenem pa istih upravičenih stroškov ne financira dvojno s programom LIFE+.

(27)

Tržno usmerjeni finančni instrumenti Skupnosti za MSP dopolnjujejo in dodajajo vzvode finančnim shemam na nacionalni ravni. Pospešujejo lahko zlasti zasebne naložbe za ustanavljanje novih inovativnih družb in podpirajo družbe z velikim potencialom rasti v njihovi fazi širitve z zmanjšanjem ugotovljene vrzeli lastniškega kapitala. Izboljšajo lahko dostop obstoječih MSP do dolžniških finančnih virov za dejavnosti, ki podpirajo njihovo konkurenčnost in potencial rasti.

(28)

Evropski investicijski sklad (EIS) je instrument Skupnosti, posebej namenjen zagotavljanju tveganega kapitala in garancijskih instrumentov za MSP. Posebno pozornost namenja podpori mikrofinanc ter financam v zgodnji fazi v skladu s tržnim povpraševanjem in najboljšo prakso. Prispeva k doseganju ciljev Skupnosti, med katerimi so na znanju temelječa družba, inovativnost, rast, zaposlovanje in spodbujanje podjetniškega duha. EIS zagotavlja potrebno nepretrgano vodenje programov Skupnosti in si je pri tem nabral veliko izkušenj. Neodvisne ocene zato štejejo EIS-ovo izvajanje finančnih instrumentov Skupnosti za MSP v imenu Komisije kot dobro prakso. EIS prav tako razpolaga s strokovnim znanjem in izkušnjami za podporo dejavnosti, ki temeljijo na javno-zasebnih partnerstvih na pobudo držav članic, katerih namen je s finančnih trgov privabljati naložbe z velikim tveganjem v korist majhnih inovativnih podjetij.

(29)

Neizbežne spremembe v finančnem okolju in novi računovodski standardi povzročajo večjo občutljivost finančnih institucij za tveganje, vodijo v kulturo ocenjevanja ter utegnejo omejiti ponudbo posojil za MSP, vsaj v prehodni fazi. Program za podjetništvo in inovativnost mora zato ustrezati spreminjajočim se finančnim potrebam MSP, vključno s potrebo po financiranju iz bližnje okolice in njihovemu prilagajanju novemu finančnemu okolju, ter paziti, da ne pride do izkrivljanja trga. Ukrepi bi poleg tega morali pripomoči h krepitvi sposobnosti finančnih institucij za ocenitev tveganja, povezanega z inovacijami, in tako razviti ocenjevanje tehnologije in izboljšati sposobnost MSP za boljšo uporabo tržnih finančnih instrumentov.

(30)

Visoko kakovostne storitve v podporo podjetništvu in inovativnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa MSP do informacij v zvezi z delovanjem in priložnostmi notranjega trga blaga in storitev kot tudi pri nadnacionalnem prenosu inovacij, znanja in tehnologij. Imajo tudi odločilno vlogo pri podpori dostopa MSP do informacij o pravnem redu Skupnosti, ki velja zanje, ter o prihodnjem pravnem redu, na katerega se lahko stroškovno učinkovito pripravijo in prilagodijo. Bistvene izkušnje in znanje so bili pridobljeni s pomočjo obstoječih evropskih podpornih mrež za podjetja, kot so evropski informacijski centri (EIC) in inovacijski relejni centri (IRC). Zunanje ocene poudarjajo, da je treba okrepiti horizontalno vlogo pri izvajanju podpornih storitev za podjetništvo, vključno z optimizacijo sodelovanja med obstoječimi storitvami in službami za pomoč z namenom oblikovanja enotnih kontaktnih točk na podlagi obveze „vedno pravi naslov“. To pomeni predvsem razširjanje informacij o programih Skupnosti in spodbujanje MSP, da v njih sodelujejo, zlasti v sedmem okvirnem programu Skupnosti za raziskave, tehnološki razvoj in predstavitve. V ocenah je bil prav tako poudarjen pomen podpore medsebojnemu delovanju med Komisijo in MSP.

(31)

Skupnost se mora opremiti z zanesljivo analitično podlago v podporo oblikovanju politik na področju MSP, podjetništva, inovativnosti in konkurenčnosti v industrijskih sektorjih. Ta podlaga mora prispevati dodano vrednost informacijam, ki so na nacionalni ravni dostopne za ta področja. Skupnost mora skrbeti za skupni razvoj strategij za konkurenčnost v industrijskem in storitvenem sektorju, spodbujanje dobrih praks v zvezi s podjetniškim okoljem in kulturo, vključno z veščinami, družbeno odgovornostjo podjetij in enakimi možnostmi, ter spodbujanje nastanka mladih podjetnikov, med drugim s pomočjo izobraževanja in trajnega usposabljanja, začenši v šolah pa vse do visokošolskega izobraževanja.

(32)

Evropski svet je na zasedanju v Bruslju dne 20. in 21. marca 2003 dal prednost inovativnosti in podjetništvu ter poudaril potrebo, da mora Evropa storiti več pri prenosu zamisli v dejansko dodano vrednost. Pozval je k nadaljnjemu ukrepanju za ustvarjanje pogojev, ugodnih za inovativnost podjetništva. Linearni model inovativnosti, ki izhaja iz podmene, da raziskave vodijo direktno v inovacijo, se je izkazal kot nezadosten pri razlagi inovacijskih dosežkov in oblikovanju ustreznih odzivov inovacijske politike. Glede na ugotovitev, da so podjetja gonilna sila procesa inovacij, je treba finančna sredstva za spodbujanje inovacijskih dejavnosti podjetij, pripravo trga za uporabo inovacij kot tudi upravljanje inovativnosti in inovacijsko kulturo vključiti v Program za podjetništvo in inovativnost. To bo prispevalo k temu, da inovativnost res spodbuja konkurenčnost in se prevaja v praktično uporabo na ravni podjetništva. Evropski svet je na zasedanju v Bruslju dne 25. in 26. marca 2004 dodal, da so ekološke tehnologije ključne za popolno izkoriščanje sinergij med podjetji in okoljem. Spodbujanje eko-inovacij, kar vključuje inovativne čiste tehnologije, lahko pomaga pri njihovem izkoriščanju.

(33)

Trg za prenos in prevzem znanja je pogosto nejasen, obenem pa pomanjkanje informacij in neuspešno povezovanje ustvarijo tržne ovire. Podjetja se prav tako srečujejo s težavami pri vključevanju tehnologij, ki niso del njihovega običajnega področja dejavnosti, in s težavami pri dostopu do novih veščin. Inovativnost lahko vključuje velika finančna tveganja, donosnost je zaradi razvojnih zastojev lahko zapoznela in davki vplivajo na razliko med uspehom in neuspehom. Ponavadi primanjkuje veščin, potrebnih za izkoriščanje priložnosti. Institucionalne in zakonodajne ovire lahko zadržujejo ali preprečujejo nastanek novih trgov in dostop do njih. Zakoni o stečaju lahko zaradi strahu pred neuspehom zelo nespodbudno vplivajo na prevzem podjetniškega tveganja. Poleg tega je lahko nastanek inovacije odvisen od gospodarskih okoliščin. Razvoj poslovnega okolja, naklonjenega podjetništvu, konkurenčnosti in inovacijam, bo zajemal izboljšane gospodarske in administrativne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo, kar bo zagotovilo predvsem večjo konkurenčnost, zmanjšanje administrativnih bremen za MSP ter boljše regulativno okolje za podjetništvo, ustanavljanje podjetij, prenos podjetij, rast in inovacije.

(34)

Te ovire pri uveljavitvi inovacijskih tehnologij na trgu se zlasti čutijo pri okoljskih tehnologijah. Tržne cene prepogosto v celoti ne upoštevajo okoljskih stroškov blaga in storitev. Tisti del stroškov, ki jih tržne cene ne vključujejo, nosi družba kot celota in ne onesnaževalci. Ta tržna slabost in interes Skupnosti, da stroškovno učinkoviteje ohranja vire, preprečuje onesnaževanje in varuje okolje, upravičujeta večjo podporo eko-inovativnosti.

(35)

Cilj ukrepov Skupnosti na področju inovativnosti je podpirati razvoj inovacijske politike v državah članicah in njihovih regijah ter pomoč pri izkoriščanju sinergij med nacionalnimi, regionalnimi in evropskimi inovacijskimi politikami in podpornimi dejavnostmi. Skupnost lahko podpira nadnacionalne izmenjave, vzajemno učenje in mreženje ter spodbuja sodelovanje na področju inovacijske politike. Mreženje med zainteresiranimi stranmi je bistvenega pomena za podporo pretoku znanja in idej, potrebnih za inovativnost.

(36)

Resolucija Sveta, ki jo je Svet za telekomunikacije v Bruslju potrdil 9. decembra 2004, določa izhodišče za predlog nove pobude za informacijsko družbo, katere namen je krepitev prispevka informacijske družbe k dosežkom Evrope. V svojem zgoraj navedenem sporočilu z dne 2. februarja 2005 Komisija predlaga, da se prizadevanja osredotočijo na „ustvarjanje novih in boljših delovnih mest ter vzpostavitev močnejše in trajnejše gospodarske rasti“. Poudarja, da je prevzemanje IKT v javnem in zasebnem sektorju ključen del izboljšanja dosežkov evropske inovativnosti in konkurenčnosti. Zato je treba ustanoviti Podporni program izvajanju politike IKT.

(37)

Dejavnosti v okviru Podpornega programa izvajanju politike IKT bi prav tako morale prispevati k uresničitvi ciljev iz strategije i2010, obenem pa v izogib podvajanju prizadevanj upoštevati druge programe Skupnosti na področju IKT.

(38)

IKT so hrbtenica ekonomije znanja. Zaslužne so za približno polovico rasti produktivnosti v sodobnih gospodarstvih in prispevajo edinstvene rešitve za ključne družbene izzive. Izboljšanje javnega sektorja in storitev splošnega interesa se mora izvajati v tesnem sodelovanju z zadevnimi politikami Skupnosti, na primer na področju javnega zdravja, izobraževanja in usposabljanja, okolja, prometa ter razvoja notranjega trga in konkurence.

(39)

Treba je spodbujati uvajanje in najboljšo uporabo inovativnih rešitev, ki temeljijo na IKT, zlasti za storitve na področjih javnega interesa, vključno z izboljšanjem kakovosti življenja prikrajšanih skupin, kot so invalidi in starejši ljudje. Podpora Skupnosti mora tudi olajšati koordinacijo in izvajanje ukrepov za razvoj informacijske družbe v vseh državah članicah.

(40)

Vmesno vrednotenje programa eTEN (vseevropska telekomunikacijska omrežja) priporoča pristop, usmerjen v povpraševanje, pri posegih Skupnosti v projekte, ki podpirajo vseevropske storitve na področjih javnega interesa.

(41)

Sporočili Komisije o e-Upravi in e-Zdravstvu ter na to vezani sklepi Sveta pozivajo k povečanju prizadevanj na področju inovativnosti, izmenjave dobrih praks in interoperabilnosti ter ugotavljajo potrebo po krepitvi sinergij med programi Skupnosti za ta področja. Interoperabilnost je velikega pomena za razvoj informacijske družbe.

(42)

Določen je bil pravni okvir za spopadanje z izzivi digitalnih vsebin v informacijski družbi v Direktivi 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (17), Direktivi 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (18) in Direktivi 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o ponovni uporabi informacij javnega sektorja (19).

(43)

Različne prakse v državah članicah še naprej ustvarjajo tehnične ovire, ki ogrožajo široko dostopnost in ponovno uporabo informacij javnega sektorja v Uniji.

(44)

Ukrepi Skupnosti glede digitalnih vsebin morajo upoštevati več-jezičnost in več-kulturnost Skupnosti.

(45)

Naravni viri, katerih skrbno in preudarno rabo določa člen 174 Pogodbe, poleg obnovljivih virov energije vključujejo olje, zemeljski plin in trdna goriva, ki so glavni viri energije, pa tudi glavni viri emisij ogljikovega dioksida.

(46)

Zelena knjiga Komisije z naslovom „K evropski strategiji za zanesljivost oskrbe z energijo“ ugotavlja, da postaja Unija vse bolj odvisna od zunanjih virov energije in da lahko njena odvisnost v naslednjih 20 ali 30 letih naraste do 70 %. Zato poudarja potrebo, da se politika ponudbe uravnava z jasnim ukrepanjem pri politiki povpraševanja, ter poziva k porabi, ki naj jo bolje upravljajo in je okolju prijaznejša, zlasti na področju prometa in stavb. Poziva tudi, da je treba dati prednost razvoju novih in obnovljivih virov v odgovor na izziv globalnega segrevanja in za dosego cilja, ki je bil zastavljen že v predhodnih akcijskih načrtih in resolucijah, in sicer 12 % energije iz obnovljivih virov energije v bruto nacionalni porabi do leta 2010.

(47)

Direktiva 2001/77/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. septembra 2001 o spodbujanju proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije na notranjem trgu z električno energijo (20) zahteva, da države članice določijo okvirne nacionalne cilje, skladne z okvirnim globalnim ciljem Skupnosti 12 % bruto nacionalne porabe energije do leta 2010 in zlasti 22,1 % okvirnim deležem električne energije iz obnovljivih virov energije v skupni porabi električne energije v Skupnosti do leta 2010. Sporočilo Komisije z dne 26. maja 2004 z naslovom „Delež obnovljive energije v EU“ opozarja, da cilj 12 % delež električne energije iz obnovljivih virov v skupni porabi energije v Skupnosti do leta 2010 ne bo dosežen, če ne bodo sprejeti znatni dodatni ukrepi.

(48)

Direktiva 2002/91/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2002 o energetski učinkovitosti stavb (21) zahteva, da države članice za nove in obstoječe stavbe uporabijo minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti, da zagotovijo energetsko certificiranje stavb in zahtevajo redne preglede kotlov in klimatskih sistemov v stavbah.

(49)

Direktiva 2003/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. maja 2003 o pospeševanju rabe biogoriv ali drugih obnovljivih goriv v prometu (22) zahteva od držav članic, da zagotovijo, da se v promet na njihovih trgih vključi vsaj minimalni delež biogoriv in drugih obnovljivih goriv.

(50)

Direktiva 2004/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 o spodbujanju soproizvodnje, ki temelji na rabi koristne toplote, na notranjem trgu z energijo (23) in o spremembi Direktive 92/42/EGS zahteva, da države članice izdelajo analizo o svojem potencialu soproizvodnje toplote in energije z visokim izkoristkom ter ustanovijo programe podpore, ki odražajo ugotovljene nacionalne potenciale.

(51)

Za lažje izvajanje teh ukrepov Skupnosti, za večjo tržno uveljavitev obnovljivih virov energije in izboljšanje energetske učinkovitosti so potrebni posebni spodbujevalni programi na ravni Skupnosti, ki bodo ustvarili pogoje za prehod na trajnostne energetske sisteme, zlasti za podporo standardizaciji opreme, ki proizvaja ali uporablja obnovljive vire energije, povečanje razvoja tehnologij in širjenje najboljših praks glede upravljanja povpraševanja. Isto velja za ukrepe Skupnosti v zvezi z označevanjem energetske učinkovitosti električnih, elektronskih, pisarniških in komunikacijskih naprav ter standardizacijo naprav za razsvetljavo, ogrevanje in klimatizacijo. Zato je treba ustanoviti poseben program „Inteligentna energija – Evropa“.

(52)

Program „Inteligentna energija – Evropa“ naj bi prispeval k doseganju splošnih ciljev, kot so izboljšanje energetske raznovrstnosti in varnosti dobave ter povečanje konkurenčnosti podjetij v Uniji, zlasti MSP, hkrati pa naj bi varoval okolje in izpolnil mednarodne obveze na tem področju. Ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti iz tega posebnega programa bodo osredotočeni tudi na tehnološke izboljšave v proizvodnih procesih, na podlagi izboljšane prometne logistike pa bodo nudili večjo učinkovitost.

(53)

Za dosego najboljšega učinka obstoječe strategije na področju trajnostne energije ni potrebna le stalna podpora Skupnosti razvoju in izvajanju politik ter odstranitvi obstoječih netehnoloških ovir z okrepljenimi promocijskimi akcijami, ampak je treba predvsem podpirati pospeševanje naložb in spodbujanje sprejema inovativnih tehnologij s strani trga v vsej Skupnosti.

(54)

Obnovljivi viri energije in energetska učinkovitost nimajo samo okoljskih prednosti, temveč so tudi med najhitreje rastočimi industrijami v Skupnosti ter ustvarjajo nova in inovativna delovna mesta. Evropska industrija na področju obnovljivih virov energije je v svetovnem merilu vodilna glede razvoja tehnologij za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Takšne tehnologije koristijo gospodarski in družbeni koheziji in preprečujejo zapravljanje virov.

(55)

Odločba št. 1230/2003/ES preneha veljati 31. decembra 2006.

(56)

S tem okvirnim programom se nadaljujejo tri od štirih posebnih področij programa iz Odločbe št. 1230/2003/ES: (i) pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne uporabe energetskih virov („SAVE“); (ii) pospeševanje novih in obnovljivih virov energije („ALTENER“); in (iii) pospeševanje energetske učinkovitosti ter uporabe novih in obnovljivih virov energije v prometu („STEER“).

(57)

Mednarodna razsežnost programa („COOPENER“) iz Odločbe št. 1230/2003/ES se nadaljuje v okviru novih instrumentov Skupnosti za zunanjo pomoč kot del tematskega programa o okolju in trajnostnem upravljanju naravnih virov, vključno z energijo. Vendar je potrebna tesna povezanost med ustreznim delom tematskega programa in programom „Inteligentna energija – Evropa“, ki bi MSP pomagala izkoristiti potencialne trge za inteligentno energijo, ki se nahajajo izven Evrope.

(58)

V skladu z načeli dobrega upravljanja in boljše pravne ureditve je Komisija pooblastila neodvisne izvedence, da opravijo predhodno vrednotenje prenovljenega večletnega programa Skupnosti s področja energije, ki bo nasledil tekoči program „Inteligentna energija – Evropa“ po 31. decembru 2006. Izvedenci v svojem poročilu ugotavljajo, da je nujno potrebno zagotoviti nadaljevanje programa „Inteligentna energija – Evropa“ po letu 2006 in da ga je potrebno prenoviti v obsežnejši in bolj ambiciozen instrument. Ta program se oblikuje tudi z namenom nadaljnjega izboljševanja evropske moči in odličnosti na področju tehnologij trajnostne energije in njihove uporabe.

(59)

Upoštevati je treba potrebo, da je izvajanje okvirnega programa prijazno do uporabnika in da se pri tem doseže administrativno poenostavitev. Komisija izda in široko omogoči dostop do priročnika za uporabnike, ki naj bi navajal jasna, enostavna in pregledna splošna načela za sodelovanje upravičencev v okvirnem programu. To naj bi zlasti spodbudilo sodelovanje MSP. Priročnik za uporabnike naj vsebuje pravice in obveznosti uporabnikov; finančne določbe, kot so upravičeni stroški in deleži podpore; načela, ki urejajo administrativna pravila in postopke, zlasti uporabnikom prijazni postopki prijave, po potrebi z možnostjo dvostopenjskega postopka prijave, pod pogojem, da takšen postopek ni daljši kot obdobje med vrednotenjem in podpisom pogodbe; pravila za uporabo in razširjanje rezultatov projekta; ter načela za vrednotenje, izbiro in dodelitev predlogov.

(60)

Komisija lahko na podlagi analize stroškov in koristi uporabi novo ali obstoječo izvajalsko agencijo za izvajanje okvirnega programa, kakor določa Uredba Sveta (ES) št. 58/2003 z dne 19. decembra 2002 o statutu izvajalskih agencij, pooblaščenih za izvajanje nekaterih nalog pri upravljanju programov Skupnosti (24).

(61)

Okvirni program bo prav tako podprl razmislek o prihodnjih strukturah in potrebah v zvezi z evropskimi inovacijskimi politikami.

(62)

Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev tega sklepa v zvezi z izboljšanjem konkurenčnosti in inovativnosti Skupnosti zaradi potrebe po večstranskem partnerstvu, nadnacionalni mobilnosti in izmenjavi informacij v celotni Skupnosti in so torej cilji zaradi narave potrebnih ukrepov lažje dosegljivi na ravni Skupnosti, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta sklep ne posega dlje, kakor je potrebno za doseganje navedenih ciljev.

(63)

Ukrepe, potrebne za izvajanje tega sklepa, je treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (25).

(64)

Ob upoštevanju narave zadev, ki jih obravnavajo posebni programi, morajo Komisiji pomagati različni odbori za izvajanje vsakega posebnega programa. Različni odbori se bodo sestajali istočasno in redno, da bodo lahko na skupnih sestankih razpravljali o horizontalnih vprašanjih ali vprašanjih skupnega interesa, ki jih bo v sodelovanju s Komisijo opredelil upravni odbor za Program za podjetništvo in inovativnost (UOPPI).

(65)

Za izboljšanje usklajenosti med elementi programa in njegove učinkovitosti bo Komisiji svetoval Strateški svetovalni odbor za konkurenčnost in inovacije.

(66)

Sklep št. 456/2005/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2005 o vzpostavitvi večletnega programa Skupnosti za boljšo dostopnost, uporabnost in izkoriščenost digitalnih vsebin v Evropi (26) uvaja večletni program Skupnosti z imenom „e-Vsebineplus“, ki omogoča večjo dostopnost, uporabnost in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi. Ta sklep preneha veljati 31. decembra 2008. Po tem roku se ukrepi, predvideni za večjo dostopnost, uporabnost in izkoriščanje digitalnih vsebin v Evropi, morajo nadaljevati v Podpornem programu izvajanju politike IKT, ki ga ustanavlja ta sklep.

(67)

Ukrepi iz Sklepa 96/413/ES se vključijo v Program za podjetništvo in inovativnost. Sklep 96/413/ES je zato treba razveljaviti –

(a)

pospeševanje konkurenčnosti podjetij, zlasti MSP;

(b)

pospeševanje vseh oblik inovativnosti, vključno z ekološko inovativnostjo;

(c)

pospeševanje razvoja trajnostne, konkurenčne, inovativne in vključujoče informacijske družbe;

(d)

pospeševanje energetske učinkovitosti ter novih in obnovljivih virov energije v vseh sektorjih, vključno s prometom.

(a)

Program za podjetništvo in inovativnost;

(b)

Podporni program izvajanju politike informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT);

(c)

Program „Inteligentna energija – Evropa“.

(a)

držav Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), ki so članice evropskega gospodarskega prostora (EGP), pod pogoji, določenimi v Sporazumu EGP;

(b)

držav pristopnic in kandidatk, ki uživajo ugodnosti iz predpristopne strategije, skladno s splošnimi načeli in splošnimi pogoji za udeležbo teh držav v programih Skupnosti, določenimi v njihovih okvirnih sporazumih in sklepih pridružitvenega sveta;

(c)

držav zahodnega Balkana, skladno z določbami, ki jih je treba določiti skupaj z navedenimi državami po ustanovitvi okvirnih sporazumov o njihovi udeležbi v programih Skupnosti;

(d)

ostalih tretjih držav, če to dovoljujejo sporazumi.

(a)

dostopa do financ za začetno fazo in fazo rasti MSP ter za naložbe v inovacijske dejavnosti;

(b)

ustvarjanja ugodnega okolja za sodelovanje MSP, zlasti na področju čezmejnega sodelovanja;

(c)

vseh oblik inovativnosti v podjetjih;

(d)

eko-inovacij;

(e)

podjetništva in inovacijske kulture;

(f)

podjetniške in administrativne reforme, povezane s podjetji in inovativnostjo.

(a)

povečanje obsega naložb skladov tveganega kapitala in naložb poslovnih angelov;

(b)

prispevanje vzvodja za dolžniške finančne instrumente;

(c)

izboljšavo finančnega okolja za MSP in pripravljenost vlaganja teh podjetij.

(a)

pospeševanje storitev za podporo MSP;

(b)

prispevanje k ukrepom za pomoč in spodbujanje MSP pri čezmejnem sodelovanju z drugimi podjetji in drugimi inovacijskimi subjekti, vključno z vključevanjem MSP na področje evropske in mednarodne standardizacije;

(c)

pospeševanje in spodbujanje mednarodnega poslovnega sodelovanja, med drugim na regionalni ravni in s pomočjo mrež MSP, s podpiranjem usklajevanja in razvoja njihovih gospodarskih in industrijskih dejavnosti.

(a)

pospeševanje sektorske inovativnosti, grozdov, inovacijskih mrež, javno-zasebnega inovacijskega partnerstva in sodelovanja z ustreznimi mednarodnimi organizacijami ter uporabe upravljanja inovacij;

(b)

podporo nacionalnim in regionalnim programom za podjetniško inovativnost;

(c)

podporo pri prevzemanju inovativnih tehnologij in praks ter inovativno uporabo obstoječih tehnologij in praks;

(d)

storitve za podporo nadnacionalnemu znanju in prenosu tehnologij ter zaščito in upravljanje intelektualne in industrijske lastnine;

(e)

razvijanje in raziskovanje novih vrst inovacijskih storitev;

(f)

pospeševanje tehnologije in znanja s shranjevanjem in prenosom podatkov.

(a)

podporo pri prevzemanju okoljskih tehnologij in eko-inovacij;

(b)

sovlaganje v sklade tveganega kapitala, ki zagotavljajo lastniški kapital med drugim tudi za podjetja, ki vlagajo v eko-inovacije v skladu s postopki, določenimi v Prilogi II;

(c)

pospeševanje eko-inovacijskih mrež in grozdov, javno-zasebnega partnerstva v eko-inovacijah ter razvoj inovativnih poslovnih storitev, ki pospešujejo ali spodbujajo eko-inovacije;

(d)

spodbujanje novih in integriranih pristopov glede eko-inovacij na področjih, kot so okoljsko upravljanje in okolju prijazno oblikovanje izdelkov, postopkov in storitev, ob upoštevanju njihovega celotnega življenjskega cikla.

(a)

spodbujanje podjetniške miselnosti, veščin in kulture ter uravnoteženje podjetniškega tveganja in nagrajevanja, še zlasti za ženske in mlade;

(b)

spodbujanje podjetniškega okolja, ugodnega za inovativnost, razvoj in rast podjetij;

(c)

podpiranje razvoja politik in sodelovanja med akterji, vključno z nadnacionalnim sodelovanjem nacionalnih in regionalnih upravljavcev programov, še zlasti z namenom spodbujanja do MSP prijaznih programov in ukrepov;

(d)

spodbujanje ustanavljanja in prenosa podjetij.

(a)

zbiranje podatkov, analiziranje in spremljanje izvajanja ter razvoj in koordinacijo politik;

(b)

prispevke k opredeljevanju in pospeševanju strategij konkurenčnosti, povezanih z industrijskim in storitvenim sektorjem;

(c)

podporo vzajemnemu učenju za odličnost v nacionalnih, regionalnih in lokalnih upravah.

(a)

pomoč za hitro rastoča in inovativna MSP (GIF);

(b)

garancije za MSP (SMEG);

(c)

shema za vzpostavitev institucij in kadrov (CBS).

(a)

prispeva k ustanavljanju in financiranju MSP ter zmanjševanju vrzeli med trgom lastniškega in tveganega kapitala, kar MSP preprečuje izkoriščanje potenciala rasti, z namenom izboljšati evropski trg tveganega kapitala;

(b)

podpora inovativnim MSP z velikim potencialom rasti, zlasti tistim, ki opravljajo raziskave, razvoj in druge inovacijske dejavnosti.

—

prvi okvir z imenom GIF 1 obsega naložbe v zgodnji fazi (semenski in začetni). Vlaga v specializirane sklade tveganega kapitala, kot so skladi za zgodnjo fazo, skladi, ki delujejo regionalno, skladi, usmerjeni v posebne sektorje, tehnologije ali raziskave in tehnološki razvoj, in skladi, povezani z inkubatorji, ki nato zagotavljajo kapital za MSP. Lahko tudi sovlaga v sklade in naložbe poslovnih angelov,

—

drugi okvir z imenom GIF 2 obsega naložbe v fazi razširjanja in vlaga v specializirane sklade tveganega kapitala, ki zagotavljajo navidezni lastniški kapital ali lastniški kapital za inovativna MSP z velikim potencialom rasti v njihovi širitveni fazi. Naložbe GIF 2 naj bi se izogibale odkupom ali nadomeščanju kapitala, namenjenega za odprodajo sredstev.

(a)

zagotavlja zavarovanje garancij ali po potrebi skupno jamčenje za garancijske sheme, ki delujejo v upravičenih državah;

(b)

zagotavlja neposredne garancije za vse druge ustrezne finančne posrednike.

—

Prvi okvir, (a) dolžniško financiranje s posojili ali lizingom zmanjšuje posebne težave, s katerimi se srečujejo MSP pri dostopu do finančnih virov bodisi zaradi večjega tveganja v zvezi z naložbami v določene dejavnosti, povezane z znanjem, kakor so tehnološki razvoj, inovativnost in prenos tehnologij, bodisi zaradi nezadostnih garancij.

—

Drugi okvir, (b) financiranje z mikrokrediti, spodbuja finančne institucije k večji vlogi pri posojilih manjših vrednosti, ki bi običajno zahtevale sorazmerno višje stroške obdelave na enoto za posojilojemalce z nezadostnimi garancijami. Poleg garancij ali zavarovanja garancij lahko finančni posredniki prejmejo nepovratna sredstva za delno pokritje visokih upravnih stroškov financiranja z mikrokrediti.

—

Tretji okvir, (c) garancije za naložbe lastniškega ali navideznega lastniškega kapitala v MSP, vključuje naložbe, ki zagotavljajo semenski kapital in/ali kapital v začetni fazi, kot tudi dolžniško-lastniško financiranje, s ciljem, da se zmanjšajo posebne težave, s katerimi se soočajo MSP zaradi svoje šibke finančne strukture, in tudi tiste, ki izhajajo iz prenosov podjetij.

—

Četrti okvir, (d) listninjenje dolžniških finančnih portfeljev MSP, sprosti dodatno dolžniško financiranje za MSP v okviru ustreznih dogovorov delitve tveganja s ciljnimi institucijami. Podpora za takšne transakcije je za podjetje pogojena z obveznostjo, da v razumnem časovnem obdobju nameni občuten delež likvidnosti, ki je posledica sproščenega kapitala, novim posojilom za MSP. Znesek tega novega financiranja posojil se izračuna glede na znesek zajamčenega tveganja premoženjske bilance banke ter se o njem skupaj s časovnim obdobjem pogaja posamezno z vsako institucijo izvora.

(a)

izboljševanje naložb in tehnološkega strokovnega znanja in izkušenj za sklade in druge finančne posrednike, ki opravljajo naložbe v inovativna MSP ali MSP s potencialom rasti;

(b)

spodbujanje ponudbe posojil za MSP z izboljšavo postopkov za presojanje pri najemanju posojil MSP.

(a)

informacije, povratne informacije ter storitve poslovnega sodelovanja in internacionalizacije;

(b)

storitve za inovacije in za prenos tehnologije in znanja;

(c)

storitve, ki spodbujajo udeležbo MSP v sedmem okvirnem raziskovalnem programu.

(a)

študije, zbiranje podatkov, raziskovanja in objave, po možnosti na podlagi uradnih statističnih podatkov;

(b)

twinning projekte in srečanja strokovnjakov, vključno s strokovnjaki iz javnih institucij in strokovnjaki iz MSP ter drugih zainteresiranih strani, konference in druge dogodke;

(c)

ozaveščanje, mreženje in druge ustrezne dejavnosti;

(d)

primerjalne analize nacionalnih in regionalnih rezultatov ter delo na dobrih praksah, vključno z njihovim razširjanjem in izvajanjem.

(a)

analizo in spremljanje konkurenčnosti in sektorskih zadev, vključno z letnimi poročili Komisije o konkurenčnosti evropske industrije;

(b)

pripravlja presoje vplivov ukrepov Skupnosti, ki so posebno pomembni za konkurenčnost podjetij in njihovo objavo z namenom, da se opredelijo področja za poenostavitev obstoječih ali pripravo novih zakonodajnih ukrepov, katerih cilj je povečati privlačnost inovacij v Skupnosti;

(c)

vrednotenje posebnih vidikov ali posebnih izvedbenih ukrepov glede na ta program;

(d)

razširjanje ustreznih informacij glede na ta program.

(a)

ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje;

(b)

prioritete;

(c)

kvalitativne in kvantitativne cilje;

(d)

ustrezna merila za vrednotenje ter kvalitativne in kvantitativne kazalnike za analizo učinkovitosti doseganja rezultatov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev posameznih programov in celotnega okvirnega programa;

(e)

izvedbene časovne razporede;

(f)

pravila za sodelovanje;

(g)

merila za izbiro in vrednotenje ukrepov.

(a)

razvoj enotnega evropskega informacijskega prostora in krepitev notranjega trga za proizvode in storitve IKT ter proizvode in storitve, zasnovane na IKT;

(b)

spodbujanje inovativnosti s širšo uporabo in povečanjem naložb v IKT;

(c)

razvoj vključujoče informacijske družbe ter učinkovitejših in uspešnejših storitev na področjih, ki so v javnem interesu ter izboljšajo kakovost življenja.

(a)

zagotavljanju nemotenega dostopa do IKT storitev in vzpostavitvi ustreznih okvirnih pogojev za hitro, ustrezno in učinkovito uvajanje konvergenčnih digitalnih komunikacij in storitev, z upoštevanjem vidikov interoperabilnosti, uporabe odprtih standardov ter varnosti in zaupanja;

(b)

izboljšanju pogojev za razvoj digitalnih vsebin, ob upoštevanju večjezičnosti in kulturne raznolikosti;

(c)

spremljanju evropske informacijske družbe z zbiranjem podatkov in analizo razvoja, razpoložljivosti in uporabe storitev digitalnih komunikacijskih storitev, vključno z rastjo interneta, dostopnostjo in prevzemanjem širokopasovnega dostopa kot tudi razvojem vsebin in storitev.

(a)

pospeševanju inovativnosti v postopkih, storitvah in proizvodih, ki jih omogočajo IKT, zlasti pri MSP in javnih storitvah, ob upoštevanju potrebnih zahtev po znanju;

(b)

pospeševanju javnega in zasebnega vzajemnega sodelovanja kakor tudi partnerstva za pospeševanje inovativnosti in naložb v IKT;

(c)

pospeševanju in ozaveščanju o priložnostih in koristih, ki jih IKT in njene nove aplikacije prinašajo državljanom in podjetjem, vključno s povečanjem zaupanja in odprtosti do novih IKT, ter spodbujanju razprave na evropski ravni o novih trendih in razvoju IKT.

(a)

širjenju dostopnosti do IKT, vključno z digitalnimi vsebinami in digitalno pismenostjo;

(b)

krepitvi zaupanja in podpore uporabe IKT, posebej z upoštevanjem varstva zasebnosti;

(c)

izboljšanju kakovosti, učinkovitosti, razpoložljivosti in dostopnosti elektronskih storitev na področjih javnega interesa in udeležbe, ki jo omogočajo IKT, vključno po potrebi z interoperabilnimi vseevropskimi ali čezmejnimi javnimi storitvami in razvojem gradnikov, ki so v skupnem interesu ter izmenjavi dobrih praks.

(a)

projekti, vključno z izvedbenimi in pilotskimi projekti ter projekti vzorčnega testiranja na trgih;

(b)

ukrepi dobrih praks pri širjenju znanja in izmenjavi izkušenj v Skupnosti;

(c)

tematske mreže, ki za dani cilj združujejo vrsto zainteresiranih strani in tako omogočijo koordinacijske dejavnosti in prenos znanja.

(a)

študije, zbiranje podatkov, raziskovanja in objave, po možnosti na podlagi uradnih statističnih podatkov;

(b)

srečanja strokovnjakov, vključno s strokovnjaki iz javnih institucij in strokovnjaki iz MSP ter drugih zainteresiranih strani, konference in drugi dogodki;

(c)

ozaveščanje, mreženje in druge ustrezne dejavnosti;

(d)

primerjalne analize nacionalnih rezultatov ter delo na dobrih praksah, vključno z njihovim razširjanjem in izvajanjem.

(a)

dejavnosti promocije, razširjanja, obveščanja in sporočanja;

(b)

izmenjava informacij, znanja in izkušenj, organiziranje konferenc, seminarjev, delavnic ali drugih srečanj ter upravljanje dejavnosti grozdov.

(a)

ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje;

(b)

prioritete;

(c)

kvalitativne in kvantitativne cilje;

(d)

ustrezna merila za vrednotenje ter kvalitativne in kvantitativne kazalnike za analizo učinkovitosti doseganja rezultatov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev posameznih programov in celotnega okvirnega programa;

(e)

izvedbene časovne razporede;

(f)

pravila za sodelovanje;

(g)

merila za izbiro in vrednotenje ukrepov.

(a)

pospeševanje energetske učinkovitosti in racionalne rabe energetskih virov;

(b)

pospeševanje novih in obnovljivih virov energije in podpora energetski raznolikosti;

(c)

pospeševanje energetske učinkovitosti ter rabe novih in obnovljivih virov energije v prometu.

(a)

zagotavljanje potrebnih elementov za izboljšanje trajnosti, razvoja potenciala mest in regij, kakor tudi za pripravo pravnih ukrepov, potrebnih za doseganje ustreznih strateških ciljev; razvoj sredstev in instrumentov za sledenje, spremljanje in presojo vplivov ukrepov, ki so jih na področjih, ki jih obravnava ta program, sprejele Skupnost in njene države članice;

(b)

povečevanje naložb v državah članicah v nove tehnologije in tehnologije z najboljšimi rezultati na področjih energetske učinkovitosti, obnovljivih virov energije ter energetske raznovrstnosti, vključno s prometom, in sicer s premoščanjem vrzeli med uspešno predstavitvijo inovativnih tehnologij in njihovim dejanskim sprejemom na trgu v večjem obsegu z zagotavljanjem vzvodja naložb javnega in zasebnega sektorja, pospeševanjem ključnih strateških tehnologij, zniževanjem stroškov, pridobivanjem izkušenj na tržišču, z zmanjšanjem finančnega in drugega zaznanega tveganja ter ovir, ki preprečujejo tovrstne naložbe;

(c)

odstranjevanje netehnoloških ovir za učinkovite in inteligentne načine proizvodnje in porabe energije s spodbujanjem vzpostavitve institucij in kadrov, vključno z lokalno in regionalno ravnijo, z ozaveščanjem, predvsem z izobraževalnim sistemom, s spodbujanjem izmenjav izkušenj in znanja med glavnimi zadevnimi strankami, gospodarstvom in državljani na splošno ter s spodbujanjem razširjanja najboljših praks in najboljših razpoložljivih tehnologij, predvsem z njihovim spodbujanjem na ravni Skupnosti.

(a)

izboljšavo energetske učinkovitosti in racionalno rabo energije, zlasti na področju stavb in v industriji, razen ukrepov iz člena 41;

(b)

podporo pripravi zakonodajnih ukrepov in njihovi uporabi.

(a)

pospeševanje novih in obnovljivih virov energije za centralizirano in decentralizirano proizvodnjo električne energije, toplote in hladu ter tako podpiranja raznovrstnosti energetskih virov, razen ukrepov iz člena 41;

(b)

združevanje novih in obnovljivih virov energije v lokalno okolje in energetske sisteme;

(c)

podporo pripravi pravnih ukrepov in njihovi uporabi.

(a)

podporo pobudam, ki se nanašajo na vse energetske vidike v prometu in na diverzifikacijo goriv;

(b)

pospeševanje obnovljivih goriv in energetske učinkovitosti v prometu;

(c)

podporo pripravi zakonodajnih ukrepov in njihovi uporabi.

(a)

združevanje energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije v raznih gospodarskih sektorjih;

(b)

povezovanje raznih instrumentov, orodij in akterjev v okviru istega ukrepa ali projekta.

(a)

strateške študije na podlagi skupnih analiz in rednega spremljanja razvoja tržišč in energetskih trendov za pripravo prihodnjih pravnih ukrepov ali za pregled obstoječih pravnih aktov, vključno z delovanjem notranjega energetskega trga, za izvajanje srednjeročne in dolgoročne strategije na področju energije, da bi tako pospešili trajnostni razvoj, pa tudi za oblikovanje dolgoročnih prostovoljnih obvez industrije in drugih zainteresiranih strani ter za razvoj standardov, označevanja in sistemov certificiranja, po potrebi tudi v sodelovanju s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(b)

ustvarjanje, razširitev ali reorganizacija struktur in instrumentov za trajnostni energetski razvoj, vključno z lokalnim in regionalnim upravljanjem energije, in za razvoj ustreznih finančnih proizvodov in tržnih instrumentov, opirajoč se na izkušnje, pridobljene v okviru prejšnjih in sedanjih omrežij;

(c)

pospeševanje trajnostnih energetskih sistemov in opreme za nadaljnje spodbujanje njihove uveljavitve na trgu in naložb za olajšanje prehoda od predstavitve do trženja učinkovitejših tehnologij, akcije ozaveščanja in ustvarjanje institucionalnih zmogljivosti;

(d)

razvoj struktur za obveščanje, izobraževanje in usposabljanje, izkoriščanje rezultatov, spodbujanje in razširjanje znanja in izkušenj ter dobrih praks, ki vključujejo vse potrošnike, razširjanje rezultatov ukrepov in projektov ter sodelovanje z državami članicami preko operativnih mrež;

(e)

spremljanje izvajanja in vpliva pravnih aktov Skupnosti in podpornih ukrepov.

(a)

ukrepe, potrebne za njihovo izvajanje;

(b)

prioritete;

(c)

kvalitativne in kvantitativne cilje;

(d)

ustrezna merila za vrednotenje ter kvalitativne in kvantitativne kazalnike za analizo učinkovitosti doseganja rezultatov, ki bodo prispevali k doseganju ciljev posameznih programov in celotnega okvirnega programa;

(e)

izvedbene časovne razporede;

(f)

pravila za sodelovanje;

(g)

merila za izbiro in vrednotenje ukrepov.

(a)

odbor pri Programu za podjetništvo in inovativnost, Upravni odbor za Program za podjetništvo in inovativnost (UOPPI);

(b)

odbor pri Podpornem programu izvajanju politike IKT, Upravni odbor za Podporni program izvajanju politike IKT (UOIKT);

(c)

odbor pri programu „Inteligentna energija – Evropa“, Upravni odbor za program „Inteligentna energija – Evropa“ (UOIE).