1249

1249 (MCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Stoletja:	12. stoletje - 13. stoletje - 14. stoletje
Desetletja:	1210.  1220.  1230.  - 1240. -  1250.  1260.  1270.
Leta:	1246 · 1247 · 1248 · 1249 · 1250 · 1251 · 1252
Področja:	Književnost · Glasba · Politika · Šport · Znanost
Ljudje:	Rojstva · Smrti
Ustanove:	Ustanovitve · Ukinitve

Dogodki

Sedma križarska vojna

• 27. januar - Ciper: francoski kralj Ludvik IX. napoti dominikanskega meniha Andréja de Longjumeauja na diplomatsko misijo na mongolski dvor v Karakorum. 1250 ↔
  • februar, marec - Spopadi na ulicah Akkona med Genovčani in Benečani.
• 30. maj - Križarska flota zapusti Ciper in se odpravi proti Egiptu.
• 6. junij - Egipt: križarji pod vodstvom Ludvika IX. zavzamejo utrdbo Damietta ob ustju Nila, ki so jo v paniki zapustili vsi prebivalci in pustili most nezastražen. Ker se je začel čas vsakoletnega poplavljanja in poletne vročine, križarji obtičijo v utrdbi za šest mesecev.
• Ob novici, da se je pri Damietti izkrcala križarska flota, se egiptovski ajubidski sultan Al-Malik al-Salih, ki se v Siriji spopada z ostalimi Ajubidi, nemudoma vrne v Egipt. Ker ni pozdravil manjše rane na nogi, ta postane gangrenozna, zato mu ob prihodu v Egipt zdravniki amputirajo nogo.
  • Začetek gverilske vojne proti križarjem. Egipčani vseskozi nadlegujejo križarje po najboljših močeh in se izogibajo odprtemu spopadu.
• 22. november - Umre ajubidski sultan Egipta Al-Malik al-Salih. Ker pa je že nekaj let pred smrtjo kazensko poslal svojega sina in naslednika Al-Muzama Turanšaha v najzakotnejšo provinco ob Zgornjem Nilu, le-ta razmeroma pozno izve za smrt očeta. 1250 ↔
• Ob novici o sultanovi smrti in prihodu novih okrepitev iz Evrope začno križarji marširati proti ajubidski prestolnici Kairo. Zaradi nenehnega nadlegovanja in težav z oskrbo je njihovo napredovanje izjemno počasno. 1250 ↔

Friderikov II. nezakonski sin Enzo je ostal v gvelfovskem zaporu do svoje smrti 23 let kasneje.

Gibelini vs. gvelfi

• 9. marec - Umrlega (gvelfovskega) nadškofa Mainza Sigfrida III. iz Eppsteina nasledi (prav tako gvelfovski) Kristjan III. iz Weisenauva.
• 26. maj - Bitka pri Fossalti: gvelfi premagajo gibeline, ki jih vodi sardinski kralj Enzo Hohenstaufen. Enza, ki je hkrati admiral cesarske flote, gvelfi ujamejo in zaprejo, kar je resen udarec za njegovega očeta, rimsko-nemškega cesarja Friderika II.. V bitki je ubit še en nezakonski sin Friderika II. Rihard iz Chietija. 1250 ↔
• Pietro della Vigna, kancler v službi Friderika II., zapade pri cesarju, ki je obremenjen s prejšnjimi neuspehi, v nemilost. Friderik II. ga da javno osramotiti, zapreti in oslepiti, Pietro pa se ob enem od cesarjevih obiskov v ječi z vso silo na glavo vrže ob tla in se ubije.

Ostalo

• 5. junij - Naslove in fevde umrlega lusignanskega barona Huga X. nasledi njegov sin Hugo XI.
• 28. junij - Umrlega grofa Marke Adolfa I. nasledi sin Engelbert I.
• 6. julij - Škotski kralj Aleksander II. poskuša diplomatsko prepričati lokalne fevdalce na Hebridih, da pretrgajo vezi z norveškim kraljem in sklenejo vazalno prisego s Škotsko krono. Njegovi napori ne obrodijo uspeha in med potovanjem huje zboli ter umre. Na prestolu škotskega kralja ga nasledi sin Aleksander III.
• 15. julij - Umrlega velikega mojstra vitezov križnikov Heinricha von Hohenloha nasledi Günther von Wüllersleben, 8. veliki mojster po seznamu.
• 19. julij - Umre beneški dož Jacopo Tiepolo. Že pred smrtjo je abdiciral. Za novega doža je izvoljen Marino Morosini, 44. beneški dož po seznamu.
• 15. avgust - Bitka pri Athenryu, Irska: Hiberno-Normani zavrnejo napad staroselskih Ircev iz keltske kraljevine Connacht.
• 27. september - Umre touluški grof Rajmond VII.. Po sklenjenem Pariškem sporazumu iz leta ← 1229 nasledi grofijo Toulouse Alfonz Poiterški, mlajši brat kralja Ludvika IX.
• 1. november - Po 8-ih letih je končno posvečen canterburyjski nadškof Bonifacij Savojski, ki pa namesto, da bi vdano služil ovčicam kakor predhodnik, začne finančno izčrpavati cerkev. 1250 ↔
• Rekonkvista: kastiljski princ Alfonz X. zavzame mavrski Alicante, vendar ga v skladu s sklenjenim sporazumom preda Aragoncem. Istega leta se poroči z aragonsko princeso Jolando.↓
• → Portugalski kralj Alfonz III. osvoji Faro in Silves, zadnji mavrski mesti v portugalski interesni coni. Rekonkvista se za Portugalce zaključi.
• Ahajski knez Vilijem II. Villehardouinški si izbere za prestolnico utrdbo Mystras na jugu Peloponeza.
• Oxford, Anglija: umrli normandijski naddiakon Vilijem iz Durhama v oporoki nameni 310 mark za ustanovitev novega kolidža University Collegea na Univerzi v Oxfordu.
• Umrlega keltsko-vikinškega kralja otoka Man s Hebridi Rögnvaldr Olafsson, ki je vladal zgolj nekaj mesecev, nasledi mlajši brat Harald II. Godredsson.
• Francoski princ Alfonz Poitierski izžene Jude iz grofije Poitiers, ki jo je imel neposredno v fevdu.
• Madžarski kralj Béla IV. Ogrski preseli prestolnico Ogrske iz Esztergoma v Budim.
• Švedski grof (jarl) Birger Magnusson osvoji v imenu švedske krone finsko provinco Tavastijo.
• Umre sultan Ifrikije iz dinastije Hafsidov Abu Zakarija. Nasledi ga sin Muhamed I. al-Mustansir, ki obnovi vazalno prisego sicilskemu kralju Frideriku I.
• Japonski regent Hodžo Tokijori ustanovi višje sodišče Hikitsuke z namenom, da bi pospešil reševanje sodb, pri katerih je prišlo do zastojev.

Rojstva

• 9. julij - cesar Kamejama, 90. japonski cesar († 1305)
• 26. december - Edmund Almain, angleški plemič, 2. grof Cornwall († 1300)

Neznan datum

• Amadej V., savojski grof († 1323)
• Angela Folinjska, italijanska frančiškanska mistikinja, svetnica († 1309)
• Erik V., danski kralj († 1286)
• Friderik I., mejni grof Badna († 1268)
• Humphrey de Bohun, angleški plemič, 3. grof Hereford, 2. grof Essex († 1298)
• Ivan I., saksonski vojvoda († 1285)
• papež Janez XXII. († 1334)
• Konstanca II. Hohenstaufen, sicilska princesa, aragonska kraljica († 1302)
• Menachem Meiri, katalonski rabi († 1310)
• Rihard iz Middletona, francoski frančiškan, teolog in filozof († 1300)
• Robert III., flandrijski grof († 1322)

Smrti

Grb beneškega doža Jacopa Tiepola.

• 9. marec - Sigfrid III. iz Eppsteina, nemški volilni knez, nadškof Mainza (* 1194)
• 26. maj - Rihard iz Chietija, nezakonski sin Friderika II. (* 1225)
• 5. junij - Hugo X. Lusignanski, baron Lusignana, grof La Marcheja (V.) in Angoulêma (I.)
• 28. junij - Adolf I., nemški plemič, grof Marka (* 1194)
• 6. julij - Aleksander II., škotski kralj (* 1198)
• 15. julij - Heinrich von Hohenlohe, veliki mojster vitezov križnikov
• 19. julij - Jacopo Tiepolo, 43. beneški dož
• 27. september - Rajmond VII., touluški grof, izobčenec (* 1197)
• 5. oktober - Abu Zakarija Jahja, sultan Hafsidskega sultanata (* 1203)
• 22. november - Al-Malik al-Salih, ajubidski sultan Egipta (* 1206)

Neznan datum

• Pietro della Vigna, kancler v službi Friderika II. (* 1190)
• Song Ci, kitajski zdravnik in forenzik (* 1186)
• Vilijem iz Avergneja, francoski teolog in filozof (* 1180)
• Vilijem iz Durhama, ustanovitelj University Collegea Univerze v Oxfordu
• Vilijem iz Sherwooda, angleški logik, filozof (* 1190)
• Wuzhun Shifan, zen budistični menih, slikar, kaligraf (* 1178)