Svoboda | Graniru | BBC Russia | Golosameriki | Facebook
Pojdi na vsebino

Jyväskylä

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jyväskylä
mesto
Jyväskylän kaupunki, Jyväskylä stad
V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: trg Lutakko, ožina Äijälänsalmi, stanovanja v Lutakku, stara elektrarna Vaajakoski, mestna cerkev Jyväskylä in dvorišče v središču mesta Jyväskylä
V smeri urinega kazalca od zgoraj levo: trg Lutakko, ožina Äijälänsalmi, stanovanja v Lutakku, stara elektrarna Vaajakoski, mestna cerkev Jyväskylä in dvorišče v središču mesta Jyväskylä
Grb Jyväskylä
Grb
Vzdevek: 
Atene Finske; Prestolnica finskega rapa; Prestolnica finskega športa[1]
Lega na Finskem
Lega na Finskem
Koordinati: 62°14.5′N 025°44.5′E / 62.2417°N 25.7417°E / 62.2417; 25.7417
Država Finska
RegijaCentralna Finska
PodregijaJyväskylä
Ustanovitev (ukaz)1837
Upravljanje
 • mestni manedžerTimo Koivisto[2]
Površina
1. januar 2018[3]
 • mesto1.466,35 km2
 • Kopno1.171,03 km2
 • Voda295,35 km2
 • Urbano
99,25 km2
Rang61.
Prebivalstvo
 (31. december 2023)[4]
 • mesto147.746
 • Rang7.
 • Gostota126,17 preb./km2
 • Urbano
117.974
 • Urbana gostota1.188,7 preb,/km2
Časovni pasUTC+02:00 (EET)
 • PoletniUTC+03:00 (EEST)
Spletna stran[www.jyvaskyla.fi/en/ www.jyvaskyla.fi/en/]

Jyväskylä [jíveskile][5] je mesto na Finskem in glavno mesto regije Centralna Finska. Je v Finskem pojezerju. Prebivalcev ima Jyväskylä približno 148.000, medtem ko ima podregija približno 191.000 prebivalcev. Je sedma najbolj naseljena občina na Finskem in peto najbolj naseljeno mestno območje v državi.

Jyväskylä je približno 150 km severovzhodno od Tampereja, tretjega največjega mesta na Finskem; in približno 270 km severno od Helsinkov, glavnega mesta Finske. Podregija Jyväskylä vključuje Jyväskylä, Hankasalmi, Laukaa, Muurame, Petäjävesi, Toivakka in Uurainen. Druge obmejne občine so Joutsa, Jämsä in Luhanka.

Jyväskylä je največje mesto v regiji Centralne Finske in Finskega pojezerja. Je bilo eno najhitreje rastočih mest na Finskem v 20. stoletju;[6][7][8] leta 1940 je bilo v Jyväskylä samo 8000 prebivalcev.

Elias Lönnrot, avtor finskega narodnega epa Kalevala, je mestu dal vzdevek 'Finske Atene'. Ta vzdevek se nanaša na pomembno vlogo Jyväskyläja kot izobraževalnega središča.[9] Dela znanega finskega arhitekta Alvarja Aalta je mogoče videti po vsem mestu. Mesto gosti reli Finska, ki je del svetovnega prvenstva v reliju. Je tudi dom letnega festivala umetnosti Jyväskylä.

Etimologija

[uredi | uredi kodo]

Drugi del imena mesta, kylä, pomeni 'vas'. Prvi del imena mesta, jyväs-, je videti kot koren pridevnika *jyvänen, ki izhaja iz jyvä, 'žito' (primerjaj Wikislovar). Druga možnost je bila povezana s Taxus, rodom tis in staroprusko besedo juwis. Špekuliralo se je tudi, da se beseda jyväs nanaša na sončni odsev vodne površine.[10]

Erkki Fredrikson, kustos Muzeja Centralne Finske, je predstavil teorijo, povezano z imenom, da je bila izvorna beseda za ime mesta syväs in ne jyväs ter da je ime nekoč izhajalo iz Jyväsjoki (dobesedno 'žitna reka'), ki se je po Fredriksonovi domnevi pravzaprav imenovala Syväsjoki (dobesedno 'globoka reka'). Vendar je bilo ime Jyväsjoki registrirano leta 1506 za prvega znanega prebivalca regije, Heikkija Ihanninpoika Jyväsjokija. Njegova hiša je stala ob izlivu reke Äijälänjoki, kar po Fredriksonovem mnenju prav tako podpira teorijo Syväsjoki. Vas, ki je bila na začetku znana kot vas Jyväsjoki, se je postopoma spremenila v Jyväskylä.[11]

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]
Mestni trg Jyväskylä v začetku 20. stoletja
Park Kirkkopuisto v začetku 20. stoletja
Park Kirkkopuisto leta 2022

V regiji Jyväskylä so arheološke najdbe iz kamene dobe. Po najstarejših razpoložljivih davčnih listinah (maakirja) je bilo leta 1539 v regiji Jyväskylä sedem posesti. Ena od njih, posest Mattila, je samo posedovala območja, ki so se raztezala od vasi Keljo do vasi Vesanka in Palokka. Najstarejše posestvo v Jyväskylä, ki ga je stalno posedovala ista družina, je posestvo Lahti, ki je nastalo, ko je bilo posestvo Mattila leta 1600 razdeljeno med dva brata.[12] Zgodovina posestva Lahti in družine Lahti sta pomembno vplivala na razvoj regije Jyväskylä. Lahdenrinne, v jugozahodnem kotu jezera Jyväsjärvi, spada v staro središče posesti Lahti.

Ime Jyväskylä je bilo omenjeno leta 1575 kot Jyueskylä. Ime izhaja iz jezera Jyväsjärvi. Krajša oblika imena Jyväs (napisano Jyuexe) je bila omenjena nekoliko prej leta 1565 in ponovno (tokrat napisano Jyues) leta 1570.[13]

Mesto Jyväskylä je bilo ustanovljeno 22. marca 1837, ko je ruski car in veliki finski knez Nikolaj I. Ruski podpisal listino o mestu; infrastruktura je bila v bistvu zgrajena iz nič;[14] pred tem je bil Jyväskylä vas, ki je pripadala večji podeželski občini Laukaa, ki je največja vas v celotni župniji. Takrat je finski vojaški bataljon Suomen kaarti pod njegovim vodstvom sodeloval v vojaških operacijah proti poljski novembrski vstaji in kasneje na Madžarskem, v Turčiji in Besarabiji (danes Moldavija). Medtem ko je Nikolaj I. Ruski ukinil veliko avtonomnih območij, se je trdilo, da je lojalnost finske vojske vplivala na njegov pristop k finski avtonomiji.[15] Prvotno mesto je bilo zgrajeno med jezerom Jyväsjärvi (ki je povezano z jezerom Päijänne) in grebenom Jyväskylä (Harju) ter je obsegalo večino sedanjega mestnega središča v obliki mreže.

Ustanovitev šol v 1850-ih in 1860-ih se je izkazala za najpomembnejši korak v poznejšem razvoju Jyväskyläja. Prve tri finsko govoreče šole na svetu so bile ustanovljene v Jyväskylä, licej leta 1858, učiteljišče leta 1863 in dekliška šola leta 1864. Dobro usposobljeno učiteljsko osebje in učenci iz različnih delov države so nepreklicno spremenili vzdušje Jyväskylä.

V začetku 20. stoletja se je mesto večkrat razširilo. Večina današnjega Jyväskyläja je bila zgrajena po nadaljevalni vojni, ko so v mesto naselili evakuirane iz odstopljenih ozemelj in so bila stanovanja nujno potrebna. V 21. stoletju je Jyväskylä hitro rasel – vsako leto za več kot 1000 prebivalcev.[16]

Säynätsalo je bil združen z Jyväskylä leta 1993, Jyväskylän maalaiskunta in Korpilahti pa 1. januarja 2009.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Jyväskylä leži na severni obali jezera Päijänne, 147 kilometrov severovzhodno od Tampereja, 148 kilometrov jugozahodno od Kuopia in 270 kilometrov severno od Helsinkov. Hribovito in gozdnato območje v Jyväskylä je obdano s stotinami jezer. Da bi dosegli Jyväskylä z vzhoda, je treba iti skozi ali mimo hriba Kanavuori, kjer je bilo nekoč vojaško skladišče, polno streliva in oborožitve.

Jyväskylä je v Finskem pojezerju. V mestu je 328 jezer, jezera in reke pa predstavljajo 20,1 % (295 km²) celotne površine mesta. Največja jezera v mestu so Päijänne, Leppävesi, Tuomiojärvi, Palokkajärvi, Luonetjärvi in ​​Alvajärvi-Korttajärvi. Središče mesta je na obali majhnega Jyväsjärvija.[17]

  • Pogled na jezero Jyväsjärvi z mostu Kuokkala
    Pogled na jezero Jyväsjärvi z mostu Kuokkala
  • Zamrznjeno jezero Jyväsjärvi pozimi
    Zamrznjeno jezero Jyväsjärvi pozimi
  • Severno jezero Päijänne blizu Säynätsala
    Severno jezero Päijänne blizu Säynätsala
  • Kanal, ki povezuje jezeri Jyväsjärvi in ​​Päijänne
    Kanal, ki povezuje jezeri Jyväsjärvi in ​​Päijänne
  • Pogled na reko Vaajavirta z otoka Naissaari
    Pogled na reko Vaajavirta z otoka Naissaari
  • Jezero Tuomiojärvi
    Jezero Tuomiojärvi
  • Tourujoki poleti
    Tourujoki poleti
  • Tourujoki pozimi
    Tourujoki pozimi

Pokrajina v Jyväskylä je hribovita, gozdnata in polna vode. Arhitekt Alvar Aalto je hribovito pokrajino Jyväskylä primerjal s Toskano v Italiji: »Pobočje grebena Jyväskylä je skoraj kot gričevnati vinogradi Fiesole«.[18]

Podnebje

[uredi | uredi kodo]

Opredeljeno podnebje je subarktično celinsko (Köppen: Dfc).[19] Zaradi severne lege so zime dolge, snežene, mrzle in temne. Sredi zime je mesto osvetljeno le približno pet ur. Poletja so mila, s povprečno najvišjo dnevno temperaturo v juliju 22 °C. Poleti Jyväskylä doživi dolg dan in bele noči, tj. polnočni somrak.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

Mesto Jyväskylä ima 147.746 prebivalcev, zaradi česar je 7. najbolj naseljena občina na Finskem. Regija Jyväskylä ima 191.187 prebivalcev, zaradi česar je šesta največja regija na Finskem za Helsinki, Tampere, Turku, Oulu in Lahti. Jyväskylä je dom 3 % finskega prebivalstva. 6,1 % prebivalstva ima tuje poreklo, kar je manj kot v večjih finskih mestih Helsinki, Espoo, Tampere, Vantaa ali Turku.

Jyväskylä je bilo najhitreje rastoče finsko mesto v 20. stoletju. Prebivalstvo je v 21. stoletju še naprej hitro naraščalo.

Mestna pokrajina

[uredi | uredi kodo]
Poletni pogled s Harjuja
Zimski pogled s Harjuja
Stanovanjsko območje Kortepohja z zgodovinsko arhitekturo iz 60. let prejšnjega stoletja

Jyväskylä je bil ustanovljen na severnem koncu jezera Päijänne na križišču treh glavnih vodnih poti. Jezera nadzorujejo mestno pokrajino. Mrežni načrt mesta iz leta 1833 Jacoba Leonarda Boringha je dobro prepoznati v središču mesta. Kljub temu je mestna pokrajina zaradi zelo hitre rasti prebivalstva doživela eno najobsežnejših sprememb na vsej Finski.

Danes je Jyväskylä mesto moderne arhitekture. Mesto ima več stavb, ki jih je zasnoval eden najbolj znanih mednarodnih funkcionalističnih arhitektov Alvar Aalto, kot katero koli drugo mesto na svetu.[20]

Ustanovitev šol v 1850-ih in 1860-ih se je izkazala za najpomembnejši korak z vidika poznejšega razvoja Jyväskyläja. Sedež Univerze v Jyväskylä velja za Aaltovo mojstrovino. Kasneje je sodobni arhitekt Arto Sipinen, Aaltov učenec, vplival na mestno podobo od 1970-ih z načrtovanjem večine novih univerzitetnih stavb v mestu.

Obrobje mesta je poseljeno predvsem s študentskimi stanovanji in enodružinskimi hišami. Nekatere najpomembnejše stavbe, kot je mestna hiša Säynätsalo, ki jo je zasnoval Aalto, so izven mestnega središča v Säynätsalo in Muuratsalo.

Konsolidirana območja Korpilahti, Jyväskylän maalaiskunta, Säynätsalo in tudi zahodni deli Jyväskyläja so večinoma podeželje, kjer prevladujejo hriboviti gozdovi in ​​jezera.

360-stopinjska panorama Jyväskyläja, posneta iz stavbe Horisontti. Od leve proti desni: Lutakko s središčem mesta in Harju v ozadju, jezero Jyväsjärvi, most Kuokkala s sosesko Kuokkala in vodni stolp Kuokkala

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]
Jyväskylä je središče IT. Innova Tower gosti več tehnoloških podjetij

Zaradi odličnih povezav je bila Jyväskylä živahna tržnica, še preden so bila v sedanjem mestnem središču ustanovljena prva stalna naselja. Ustanovitev prvih treh finsko govorečih šol na Finskem: liceja leta 1858, učiteljišča leta 1863 in dekliške šole leta 1864 se je izkazalo za najpomembnejše korake v kasnejšem razvoju Jyväskyläja. Izobraževalne storitve so postale srce gospodarske rasti mesta. Leta 1912 je Wilhelm Schauman na obali Jyväsjärvija ustanovil tovarno vezanega lesa. Kmalu so v mestu še druge vrste gozdnih podjetij odprle tovarne in prostore. Tako so les, celuloza in papir postali druga trdnjava gospodarstva v Jyväskylä. Kasneje so se v mestu naselila visokokakovostno izobraževanje, industrija papirnih strojev in podjetja informacijske tehnologije.

Danes so glavni viri preživetja v Jyväskylä izobraževalne in zdravstvene storitve, proizvodnja papirnih strojev, informacijska tehnologija in obnovljivi viri energije. Najpomembnejši zasebni delodajalci so proizvajalec papirnih strojev Metso ltd., maloprodajno trgovsko podjetje Keskimaa Cooperative Society, podjetje za nepremičninske storitve ISS in proizvajalec opreme za vetrne turbine Moventas. Največji javni delodajalci so mesto Jyväskylä, okrožje osrednjega finskega zdravstvenega varstva, Univerza Jyväskylä in Akademija letalskih sil.

Diskont J. Kärkkäinen v Jyväskylä

Od leta 2010 le 1 % delovne sile dela v primarnem sektorju, 21 % v sekundarnem sektorju in 78 % v storitvenem sektorju gospodarstva.[21]

Aprila 2012 je bila stopnja brezposelnosti v Jyväskylä 12,2 %, kar je bilo višje od povprečja na Finskem (9,8 % v 1/2012). Od julija 2012 je v Jyväskylä približno 61.000 delovnih mest. Povprečni dohodek na prejemnika dohodka je leta 2010 znašal 24.380 €.

Leta 2011 je Jyväskylä dosegel prvo mesto v študiji ocenjevanja podobe med podjetji. Mesto je doseglo najvišjo oceno med velikimi finskimi mesti v študiji, pri čemer je uspelo zlasti pri razpoložljivosti kvalificirane delovne sile, komercialnih storitvah, prometnih povezavah in geografski lokaciji.[22]

Kultura

[uredi | uredi kodo]
Funkcionalistična mestna hiša Säynätsalo Alvarja Aalta je odprta tudi za obiskovalce, ki jih zanima njegova arhitektura
Nemško dvokrilno letalo Stieglitz v letalskem muzeju osrednje Finske

Muzej Alvar Aalto in Muzej Centralne Finske tvorita središče kulture v neposredni bližini zgodovinskega kampusa Univerze v Jyväskylä. Oba muzeja je zasnoval funkcionalist Alvar Aalto. Muzej Alvarja Aalta prikazuje umetnikova najpomembnejša dela in oblikovanje. Muzej osrednje Finske je specializiran za kulturno zgodovino. Služi kot mestni muzej Jyväskylä in pokrajinski muzej osrednje Finske. Poleti 2015 sta fundacija Alvar Aalto in mesto Jyväskylä objavila arhitekturno tekmovanje za povezovanje obeh muzejev.

Eno najpomembnejših del arhitekta Aalta, mestna hiša Säynätsalo, stoji na otoku Säynätsalo.[23]

Mesto gosti Finski obrtni muzej, ki predstavlja vrsto različnih rokodelskih tehnik iz vse države, pa tudi center, posvečen ohranjanju tekstila, ki služi zasebnim strankam, muzejem in organizacijam. Center narodnih noš Finske je del muzeja.[24]

Letalski muzej Centralne Finske v bližini letališča Jyväskylä v Tikkakoskem razstavlja letalsko zgodovino Finske.[25]

Muzej Univerze v Jyväskylä je specializiran za zgodovino univerze in raznolikost narave v osrednji Finski.

Umetnostni muzej Jyväskylä, ki je v središču mesta, je regionalni umetnostni muzej osrednje Finske. V sodelovanju s Centrom za kreativno fotografijo vzdržuje Center za grafiko in fotografijo Ratamo. Ta center sestavlja Galleria Ratamo skupaj z delavnico za grafiko, fotografskim studiem in umetniškimi delovnimi prostori, ki so v nekdanji okrogli hiši Jyväskylä.

Poleg tega so zgodovinske v mestu za javnost odprte cerkve, med njimi sta najpomembnejši cerkev Taulumäki in mestna cerkev Jyväskylä.

Šport

[uredi | uredi kodo]

Univerza v Jyväskylä je edina univerza v severni Evropi s fakulteto za šport. Fakulteta je bila ključni akter pri razvoju močne športne kulture v mestu, zato se Jyväskylä imenuje tudi 'prestolnica finskega športa'.[26]

Mesto gosti Secto Rally Finland (prej znan kot Rally 1000 Lakes). Gre za največjo letno organizirano javno prireditev v nordijskih državah, ki vsako leto zbere več kot 500.000 gledalcev. Reli poteka od leta 1951, najprej kot državno tekmovanje, nato od leta 1959 kot dogodek evropskega prvenstva v reliju in od uvedbe svetovnega prvenstva v reliju leta 1973 kot finski dogodek WRC.

Hokejsko prizorišče Synergia-areena, finski bejzbolski stadion Hippos, plavalna dvorana AaltoAlvari in mnoga druga primarna športna prizorišča v mestu so v Hipposu, dva kilometra stran od središča mesta. Skakalnica Matti Nykänen je ob smučišču Laajavuori le nekaj kilometrov zahodno od središča mesta. Glavni nogometni stadion leži na pobočju Harjuja tik ob središču mesta. Hipodrom Killeri na zahodnem delu mesta služi različnim tekmovanjem v konjskih dirkah. Pozimi lahko amaterski drsalci vadijo svoje veščine v Viitaniemiju ali na jezeru Jyväsjärvi, ki ima 3,5 km dolgo drsalno stezo.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ »16 reasons why Jyväskylä is the Capital of Sport in Finland«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. aprila 2021. Pridobljeno 30. aprila 2021.
  2. ↑ Timo Koivistosta Jyväskylän uusi kaupunginjohtaja Arhivirano 2016-03-04 na Wayback Machine. Yle. 10 Nov 2014. (finsko)
  3. ↑ "Area of Finnish Municipalities 1.1.2018" (PDF)[1]. National Land Survey of Finland. Retrieved 30 January 2018.
  4. ↑ "Population growth biggest in nearly 70 years" [2] Population structure. Statistics Finland. 26 April 2024. ISSN 1797-5395. Retrieved 29 April 2024.
  5. ↑ »Jyväskylä«. fran.si. Pridobljeno 14. julija 2024. {{navedi splet}}: Določen je več kot en |work= in |website= (pomoč)
  6. ↑ »A short history of Jyväskylä«. City of Jyväskylä. Arhivirano iz spletišča dne 4. marca 2016. Pridobljeno 2. decembra 2011.
  7. ↑ »Jyväskylän kaupungin elinkeinoelämän vaikuttavuus 1990-luvulla« (PDF). University of Jyväskylä. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 3. marca 2016. Pridobljeno 3. decembra 2011.
  8. ↑ »Mouvement de la Population de Finlande en 1939« (PDF). Official Finnish population statistics 1939. Finnish Government. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 30. avgusta 2021. Pridobljeno 3. decembra 2011.
  9. ↑ Tervoja, Pia (Avgust 2008). »Bene veniatis in urbem Jyväskylä«. City of Jyväskylä. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 27. februarja 2012.
  10. ↑ Kosonen, Ilmari (28. februar 2005). »Miten Sissoset muinoin saivat nimensä jousipuusta?«. Saunan synty. Sissosten sukuseura ry. Arhivirano iz spletišča dne 5. marca 2021. Pridobljeno 26. februarja 2012.
  11. ↑ Kakkori, Satu (6. april 2009). »Jyväskylän nimi saattaa perustua väärintulkintaan«. Keskisuomalainen (v finščini). Arhivirano iz spletišča dne 17. maja 2023. Pridobljeno 6. avgusta 2022.
  12. ↑ Berndtson, Nils (1983), Lahden talon ja suvun varhaisista vaiheista, Keski-Suomen museon monistesarja 2/1983, Jyväskylän kaupunki, Finland: Keski-Suomen museo, str. 1–23, ISSN 0357-8186
  13. ↑ »SuomalainenPaikannimikirja_e-kirja_kuvallinen.pdf« (PDF). kaino.kotus.fi (v finščini). str. 115. Arhivirano (PDF) iz spletišča dne 25. avgusta 2021. Pridobljeno 16. avgusta 2022.
  14. ↑ Landström, Rita (2007). »Jyväskylä - Suomen Ateena«. Yle. Arhivirano iz spletišča dne 1. decembra 2017. Pridobljeno 9. avgusta 2015.
  15. ↑ Gripenberg G.A.: Lifgardets 3 finska skarpskyttebataljon 1812-1905
  16. ↑ »Jyväskylän kaupungin väestöarvio«. Väestötilastoja. City of Jyväskylä. 2012. Arhivirano iz spletišča dne 16. decembra 2017. Pridobljeno 15. septembra 2012.
  17. ↑ »Jyväskylä«. Järviwiki. Finland's Environmental Administration. 2012. Arhivirano iz spletišča dne 23. februarja 2012. Pridobljeno 26. februarja 2012.
  18. ↑ Nature and space: Aalto and Le Corbusier. Routledge. 2003. ISBN 9780415281256. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2023. Pridobljeno 17. julija 2010.
  19. ↑ »Jyvaskyla, Finland Köppen Climate Classification (Weatherbase)«. Weatherbase. Arhivirano iz spletišča dne 6. marca 2019. Pridobljeno 3. marca 2019.
  20. ↑ »Travel in Jyväskylä Region - Places to Visit«. Jyväskylä Regional Tourist Information. 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. julija 2012. Pridobljeno 26. februarja 2012.
  21. ↑ »Business«. City of Jyväskylä. 25. junij 2012. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 12. maja 2012. Pridobljeno 9. julija 2012.
  22. ↑ Anna Kivinen (2. december 2011). »Jyväskylän imago kestää edelleen«. Keskisuomalainen. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 10. decembra 2011. Pridobljeno 26. februarja 2012.
  23. ↑ Quantrill, Malcolm (2012). Finnish Architecture and the Modernist Tradition, p. 108. Taylor & Francis. ISBN 1135822794, 9781135822798.
  24. ↑ Yannick Ilunga (8. avgust 2013). »Craft Museum of Finland«. Helsinki Times. Arhivirano iz spletišča dne 8. septembra 2015. Pridobljeno 9. avgusta 2015.
  25. ↑ Tripadvisor. »Keski-Suomen Ilmailumuseo«. Tripadvisor Times. Arhivirano iz spletišča dne 22. septembra 2023. Pridobljeno 9. avgusta 2015.
  26. ↑ Why is Jyväskylä The Capital of Sport? Arhivirano 2023-05-17 na Wayback Machine. – Jyvaskyla.fi

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Jyväskylä
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Jyväskylä&oldid=6246629«