Slovenija v Nato

-Operacije Nato

-Slovenija in Nato

-Kronologija vključevanja

-Sporazumi

• Koristne povezave

-Vrh Nato (Riga)

-Nato

-Nato in EU

-Pogosta vprašanja

-EU online

                                                                                                                          

Nato (North Atlantic Treaty Organization - Organizacija severnoatlantske pogodbe) je zveza šestindvajsetih držav Evrope in Severne Amerike.

4. aprila 1949 je dvanajst držav (Belgija, Danska, Francija, Islandija, Italija, Kanada, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Portugalska, Velika Britanija in Združene države Amerike) sklenilo Severnoatlantsko pogodbo - nastala je Organizacija severnoatlantske pogodbe - Nato. Leta 1952 sta se zavezništvu pridružili Grčija in Turčija, leta 1955 Zvezna republika Nemčija. Kot zadnja, šestnajsta, članica je bila v obdobju »hladne vojne« v zavezništvo sprejeta Španija (1982). Češka, Madžarska in Poljska so se Nato pridružile leta 1999, 29. marca 2004, postale članice Nata še Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Natov osnovni cilj je varovati svobodo in varnost vseh članic s političnimi in vojaškimi sredstvi ter v skladu s Severnoatlantsko pogodbo in Ustanovno listino Združenih narodov. Vse od svojega nastanka si je zavezništvo prizadevalo za pravično in trajno miroljubno ureditev v Evropi, ki bi temeljila na skupnih vrednotah demokracije, človekovih pravic in vladavine prava.

Osnovni cilji Nata so opravljanje naslednjih temeljnih nalog

1. Varnost: Zagotoviti enega izmed nepogrešljivih temeljev za stabilno evroatlantsko varnostno okolje, ki temelji na rasti demokratičnih institucij in zavezanosti mirnemu reševanju sporov.
2. Posvetovanje: Delovati, v skladu s 4. členom Washingtonske pogodbe, kot osnovni čezatlantski forum za posvetovanja zaveznic o vseh vprašanjih, ki vplivajo na njihove življenjske interese, vključno z morebitnimi dogodki, ki predstavljajo tveganje za varnost posamezne članice, ter za ustrezno usklajevanje njihovih prizadevanj na področjih skupnega interesa. 
3. Odvračanje in obramba: Odvračati in braniti se pred vsako grožnjo agresije zoper katero koli državo članico Nata, kot predvidevata 5. in 6. člen Washingtonske pogodbe. 
4. Obvladovanje kriznih razmer: Biti pripravljen in na podlagi konsenza, v skladu s 7. členom Washingtonske pogodbe prispevati k učinkovitemu preprečevanju konfliktov ter k aktivnemu vključevanju v obvladovanje kriznih razmer, vključno z operacijami za odzivanje na krizne razmere. 
5. Partnerstvo: Spodbujati široko partnerstvo, sodelovanje in dialog z drugimi državami na evroatlantskem območju z namenom izboljšati preglednost, vzajemno zaupanje in sposobnost za skupno ukrepanje z zavezništvom.

Naloga Nato od ustanovitve l. 1949 do danes je kolektivna obramba članic, sama organizacija pa se je spreminjala v skladu z interesi in potrebami držav zaveznic in glede na oblike groženj. Po koncu hladne vojne je nevarnost splošne vojne v Evropi praktično izginila, pojavile so se nove oblike groženj:

• medetnični konflikti,
• politična in gospodarska nestabilnost,
• širjenje jedrskega, biološkega in kemičnega orožja in
• terorizem.

Širitev kroga nalog na omenjena področja zahteva prilagoditev in krepitev zmogljivosti. Na vrhu Nato v Pragi leta 2002 je bila posebna pozornost namenjena izboljšanju zmogljivosti (»Prague Capabilities Commitment – PCC«) in reformi poveljniške strukture. Vrh v Pragi je Sloveniji prinesel vabilo za priključitev v Zavezništvo.

Vrha Nata v Istanbulu junija 2004 se je Slovenija prvič udeležila kot polnopravna članica Zavezništva. Vrh je prinesel konsolidacijo zavez, sprejetih na Vrhu Nato v Pragi, in sicer nadaljnje preoblikovanje vojaških zmogljivosti ter njihovo prilagajanje novim varnostnim izzivom. 

Vrh ni prinesel novih vabil, poudarjeno pa je bilo ohranjanje politike odprtih vrat Nata.  Na Vrhu je bil obravnavan prevzem SFOR s strani EU (decembra 2004),  sprejeta je bila strategija večjega angažiranja Nata v Afganistanu, sprejet je bil paket ukrepov obrambe pred terorizmom, kakor tudi politika Nato do boja proti trgovini z ljudmi. Prav tako je bil poseben zagon dan sodelovanju z državami Sredozemskega dialoga ter sprejeta nova pobuda o sodelovanju Nata z državami širšega Bližnjega Vzhoda v t.i. Istanbulski pobudi o sodelovanju. Na Vrhu je bilo sklenjeno okrepljeno sodelovanje z Evropsko unijo, evropskimi državami, vključno z Rusijo, Ukrajino ter državami Centralne Azije in Kavkaza. 
 

Več: http://www.nato.int