Biotska raznovrstnost: kako EU varuje naravo

Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030

EU in njene države članice so se odločile, da bodo biotsko raznovrstnost usmerile na pot okrevanja do leta 2030. Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 je temelj za varstvo narave v EU in ključni element evropskega zelenega dogovora.

Komisija je strategijo predstavila maja 2020. Do leta 2030 je treba predvsem:

• vzpostaviti zavarovana območja, ki bodo pokrivala vsaj 30 % kopenskega in morskega območja EU, s čimer se bo razširila pokritost obstoječih območij omrežja Natura 2000
• do leta 2030 v EU obnoviti degradirane ekosisteme v okviru vrste posebnih zavez in ukrepov, vključno s 50-odstotnim zmanjšanjem uporabe pesticidov in z njimi povezanega tveganja do leta 2030 ter s posaditvijo 3 milijard dreves na celotnem ozemlju EU
• dodeliti 20 milijard EUR letno za zaščito in spodbujanje biotske raznovrstnosti iz skladov EU ter z nacionalnim in zasebnim financiranjem
• oblikovati ambiciozen svetovni okvir za biotsko raznovrstnost

Države EU so sprejele sklepe Sveta o navedeni strategiji in podprle njene cilje.

Svet je poudaril, da je treba okrepiti prizadevanja za odpravljanje neposrednih in posrednih dejavnikov, ki povzročajo izgubo biotske raznovrstnosti in siromašenje narave. Ponovno je pozval k celovitemu vključevanju ciljev v zvezi z biotsko raznovrstnostjo v druge sektorje, kot so kmetijstvo, ribištvo in gozdarstvo, ter k usklajenemu izvajanju ukrepov EU na teh področjih.

Ministri in ministrice so zahtevali, da se znaten delež 30 % proračuna EU in odhodkov v okviru instrumenta Next Generation EU, namenjenih ukrepanju na področju podnebja, vloži v biotsko raznovrstnost in sonaravne rešitve, ki spodbujajo biotsko raznovrstnost.

• Svet sprejel sklepe o strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030 (sporočilo za javnost, 23. oktober 2020)
• Svet za okolje, 23. oktober 2020

Strategija „od vil do vilic“ in strategija EU za biotsko raznovrstnost, ki ju je Komisija hkrati predstavila leta 2020, imata več skupnih ciljev, na primer zmanjšanje uporabe pesticidov in gnojil, obnovo kmetijskih zemljišč in gospodarjenje z vodo.

• Od vil do vilic (ozadje)

Zakonodaja za obnovo narave

EU pripravlja nova pravila za obnovo biotske raznovrstnosti in ekosistemov v skladu s cilji strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030. Namen zakonodaje o obnovi narave je vzpostaviti ukrepe za obnovo, ki bodo do leta 2030 zajemali vsaj 20 % kopenskih in 20 % morskih območij EU, pa tudi vse ekosisteme, ki jih je treba obnoviti do leta 2050.

Pravila bi bila prvič osredotočena posebej na okrevanje narave v državah članicah EU.

S pravili za obnovo narave bi se določili zavezujoči cilji za ukrepe za obnovo za:

• degradirane kopenske in morske habitate
• opraševalce
• kmetijske ekosisteme
• mestna območja
• reke in poplavne ravnice
• gozdove

Svet se je junija 2023 dogovoril o stališču (splošni pristop) glede zakonodaje o obnovi narave, kar je podlaga za pogajanja z Evropskim parlamentom.

• Svet dosegel dogovor o zakonodaji o obnovi narave (sporočilo za javnost, 20. junij 2023)
• Obnova narave (ozadje)

Druge politike EU za zaščito biotske raznovrstnosti

Prizadevanja EU za zaustavitev izgube biotske raznovrstnosti in ekosistemov temeljijo na zakonodaji. To vključuje:

• direktivi o pticah in habitatih
• okvirno direktivo o vodah
• okvirno direktivo o morski strategiji

Zakonodaja, ki ureja področja, kot so onesnaževanje, invazivne tujerodne vrste in podnebne spremembe, prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti, saj obravnava dejavnike, ki povzročajo njeno izgubo.

Za financiranje ukrepov na terenu, namenjenih zaščiti in obnovi narave, je EU vzpostavila program LIFE. Program, ki je bil lansiran leta 1992, je edini program financiranja na ravni EU, ki je posvečen izključno okoljskim in podnebnim ciljem. Iz programa LIFE je bilo od njegove ustanovitve sofinanciranih več kot 5 000 projektov.

• Program LIFE – Svet sprejel stališče v prvi obravnavi (sporočilo za javnost, 16. marec 2021)

Zakaj so močeradi pomembni za vas: 30 let varstva narave v Evropi

Najmanjša bitja, tudi manjša od močerada, imajo nadvse pomembno vlogo pri ohranjanju fascinantne mreže življenja. EU z direktivo o habitatih že od leta 1992 ščiti močerade, skupaj s stotinami drugih živalskih vrst, pa tudi rastline in naravna območja. Od Finske do Malte, od Romunije do Portugalske je pravo EU pripomoglo k ohranjanju habitatov in živih vrst, ki živijo v njih.

• Preberite naš tematski prispevek

Svetovni cilji za biotsko raznovrstnost

EU je dejavna na mednarodni ravni, saj pomaga zagotavljati izpolnjevanje globalnih zavez v zvezi z varovanjem narave in biotske raznovrstnosti v skladu z večstranskimi konvencijami, kot sta Konvencija o biološki raznovrstnosti in Konvencija o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami.

Svet je oktobra 2022 odobril sklepe, ki predstavljajo splošno pogajalsko stališče EU za 15. konferenco Združenih narodov o biotski raznovrstnosti (COP 15), ki je bila decembra 2022 v Kanadi. Na konferenci je bil sprejet globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki določa jasne cilje za usmerjanje globalnih ukrepov za zaščito in obnovo narave do leta 2030 in naprej.

V sklepih je Svet pozval k sprejetju ambicioznega, vsestranskega in preobrazbenega globalnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020, vključno z dolgoročnimi cilji za leto 2050, vmesni izidi do leta 2030 in cilji ukrepov do leta 2030, ki lahko učinkovito in sočasno obravnavajo neposredne in posredne vzroke za izginjanje biotske raznovrstnosti.

• Svet potrdil sklepe za vrh ZN o biotski raznovrstnosti v Montrealu (COP15) (sporočilo za javnost, 24. oktober 2022)
• EU na konferenci COP15 (Evropska komisija)

Zakaj je biotska raznovrstnost pomembna?

Biotska raznovrstnost je hrbtenica življenja. Je bistvena za ljudi, pa tudi za varovanje okolja in podnebja.

Ljudem zagotavlja hrano, sladko vodo in čist zrak ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju ravnovesja v naravi. Prispeva k boju proti podnebnim spremembam in preprečuje širjenje nalezljivih bolezni.

Glede na podatke Svetovnega gospodarskega foruma je skoraj polovica svetovnega BDP (približno 40 bilijonov EUR) odvisna od naravnega okolja in njegovih virov. Vsi največji gospodarski sektorji (gradbeništvo, kmetijstvo ter hrana in pijača) so močno odvisni od narave in v svetovnem gospodarstvu skupaj ustvarijo skoraj 7,3 bilijona EUR.

Človekove dejavnosti, ki onesnažujejo in spreminjajo habitate, pa tudi podnebne spremembe obremenjujejo vrste in ekosisteme. V znanstvenih krogih ocenjujejo, da trenutno po vsem svetu grozi izumrtjeenemu milijonu vrst rastlin, žuželk, ptic in sesalcev,